Tradicionalni slovenski zajtrk

Tudi na naši šoli smo danes zjutraj zagrizli v slovenski zajtrk. Po naših
grlih sta se cedila med in mleko, okrepčali smo se z domačim kruhom,
glasilke podmazali z maslom in odganjali zdravnika z okusnim
jabolkom.

Medtem ko smo kraljevsko zajtrkovali, pa smo Zala Majstorović,
Julija Testen in Naša Kolenik pripravile radijsko oddajo, v kateri smo
vam povedale, kaj je dobro jesti, če se želite dobro počutiti, da
boste imeli dober spomin in da bodo vaši možgani delovali kar
najbolje. Popeljale smo vas tudi med barve v svetu zelenjave in sadja
ter vam postregle s številnimi zanimivostmi o hrani in prehranjevanju.
Sestavile smo vam tudi formulo za zdravje in uspeh. Ta se glasi:
voda + barvito sadje in zelenjava + polnovredna, lokalno pridelana
hrana + miganje + smeh = zdravje & uspeh.

Želimo vam zdravja in uspeha ter dober tek!

Več slik s tradicionalnega slovenskega zajtrka si lahko pogledate tukaj.

Nekaj o projektu TSZ
Projekt organizira Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS v
sodelovanju z drugimi organizacijami, njegov namen pa je:
 zboljšati zavedanje o pomenu lokalne samooskrbe, domače pridelave
in predelave;
 približati pomen kmeta in kmetijstva ter čebelarja in čebelarstva;
 izobraževati, obveščati in ozaveščati učence o pomenu zajtrka v
okviru prehranjevalnih navad;
 osveščati mlade o pomenu zdravega načina življenja, vključno s
pomenom gibanja.
Še malo na splošno
Zakaj je pomembno, da pride hrana s slovenskih kmetij?
»Hrana ne zraste na policah trgovin, kmetje jo pridelajo na njivah, v
sadovnjakih, v hlevih… Prav je, da jemo hrano, ki je pridelana blizu našega doma.

Najbolj kakovostna je tista hrana, ki je bila zjutraj na
njivi, za kosilo pa že na mizi. S tradicionalnim slovenskim zajtrkom se
učimo spoštovati doma pridelano hrano. Pomisliti pa moramo tudi,
kako prevažanje hrane iz daljnih krajev onesnažuje okolje.« (Povzeto
po Ciciban – Cici vesela šola; nov. 2014)

Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, zaradi krajšega
časa skladiščenja imata sadje in zelenjava več vitaminov in posledično
višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja
manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., ki jih uporabljajo tudi,
da hrana vzdrži dolge transporte. Taka živila pa so tudi prepoznavna
po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih
pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju
sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti,
zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane,
ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo
samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter
tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.

Zakaj moramo zjutraj zajtrkovati?
»Zato, ker prazna vreča ne stoji pokonci! Kaj pomeni ta slovenski
pregovor? Tudi to, da lačen človek težko dela. Zjutraj moramo telesu
zagotoviti dovolj energije, da se lahko učimo in igramo. Zato moramo
zajtrkovati, še preden pridemo v šolo. A ni vseeno kaj zajtrkujemo.
Zajtrk mora biti sestavljen iz zdravih, naravno pridelanih jedi. In ne
pozabimo na gibanje! Tudi to je za zdravje zelo pomembno.« (Povzeto
po Ciciban – Cici vesela šola; nov. 2014)